1. Končal sem študij fizioterapije. Kdo vodi pripravništvo, koliko časa traja? Kaj sledi po končanem pripravništvu?
Pripravništvo koordinira in usmerja mentor-fizioterapevt v sodelovanju s strokovnimi sodelavci.
Pripravništvo traja 6 mesecev, od tega se pripravnik:
– 1 mesec seznanja z organizacijo dela v zdravstvu in varstvom pri delu in
– 5 mesecev usposablja na strokovnih področjih fizioterapevtske dejavnosti, od tega 3 mesece in pol na področjih, ki jih določa 6. točka Programa.
Po končanem pripravništvu sledi opravljanje strokovnega izpita. Opravljanje pripravništva in strokovnih izpitov je v pristojnosti Ministrstva za zdravje.
Več informacij najdete:
- na spletnih straneh Ministrstva za zdravje
- na SPOT točki
- v Pravilniku o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti
2. Želim se vpisati v register fizioterapevtov. Kje to storim?
Register fizioterapevtov vodi Ministrstvo za zdravje.
3. Končal sem študij fizioterapije v tujini. Ali lahko opravljam delo v Sloveniji kot fizioterapevt?
Da. Za delo v Republiki Sloveniji (RS) je potrebno najprej opraviti nostrifikacijo diplome, nato pa še izpit iz znanja slovenskega jezika.
Za priznanje v tujini pridobljene diplome, je v RS pristojno Ministrstvo za zdravje in EPIC-NARIC center.
Dokazovanje znanja slovenskega jezika:
- z dokazilom o zaključeni srednji šoli v slovenskem jeziku v Republiki Sloveniji ali
- s potrdilom izobraževalne ustanove, ki je na podlagi zakona, ki ureja javno rabo slovenščine, pooblaščena za preverjanje in potrjevanje znanja slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika, o znanju slovenskega jezika na ravni C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira.
4. Na Hrvaškem sem končal srednjo šolo in pridobil naziv fizioterapevtski tehnik. Ali lahko delam v Sloveniji?
5. Rad bi odprl zasebno fizioterapevtsko ambulanto. Kaj vse potrebujem?
Zdravstveno dejavnost lahko opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo pogoje, določene za vsak poklic posebej.
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci razen zdravnikov smejo samostojno opravljati delo v zdravstveni dejavnosti po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu. Kdor želi opravljati zasebno samostojno fizioterapevtsko dejavnost, mora pridobiti mnenje MZ ter s tem postati odgovorni nosilec FT dejavnosti.
https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-izdajo-dovoljenja-za-opravljanje-zdravstvene-dejavnosti/
Zasebno zdravstveno dejavnost lahko opravljajo zasebni zdravstveni delavci in zasebni zdravstveni sodelavci kot fizične ali pravne osebe.
Za opravljanje dejavnosti se je treba predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
V skladu z določili Zakona o zdravstveni dejavnosti- ZZdej (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13 in 88/16 – ZdZPZD) je mnenje pristojnega strokovnega združenja ali zbornice določeno kot pogoj, da lahko zasebni zdravstveni delavec opravlja zasebno zdravstveno dejavnost (35. člen), omenjeno mnenje pa mora pridobiti tudi občinski oziroma mestni upravni organ, pristojen za zdravstvo, ko podeljuje koncesijo za opravljanje javne službe in ministrstvo, pristojno za zdravje (42. člen).
Mnenje Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS) oblikuje Komisija za zasebno dejavnost, ki v postopku izdaje mnenja za opravljanje zasebne fizioterapevtske zdravstvene dejavnosti in/ali v postopku podelitve koncesije, presoja strokovno usposobljenost zdravstvenih delavcev s področja fizioterapevtske dejavnosti. Delovanje Komisije za zasebno dejavnost in izdajo strokovnih mnenj ZFS ureja Pravilnik o izdaji mnenj za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti na področju fizioterapevtske dejavnosti in v postopku podelitve koncesije za fizioterapevtsko dejavnost. Več…
6. Ali se lahko kot študent fizioterapije udeležujem tečajev, ki spadajo med specialna znanja?
Potrdila o udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih za pridobivanje specialnih znanj so veljavna le za fizioterapevte z opravljenim strokovnim izpitom. V kolikor opravite strokovno izpopolnjevanje pred opravljenim strokovnim izpitom, ne morete pridobiti potrdila o udeležbi na strokovnem izpopolnjevanju. V kolikor organizator potrdilo takemu posamezniku izda, sam prevzema krivdo in odgovornost za vse nepravilnosti in posledice, ki bi nastale z neupoštevanjem tega. Vendar pa to potrdilo posamezniku, ki nima pridobljenega poklica fizioterapevt/fizioterapevtka, ne podeljuje kompetenc za izvajanje naučenih postopkov/storitev (posameznik teh postopkov/storitev ne sme izvajati), niti ga ne more uveljavljati za pridobivanje specialnih znanj.
Strokovna izpopolnjevanja, ki vključujejo praktično delo, so primerna le za fizioterapevte z opravljenim strokovnim izpitom.
7. Ali se lahko pred opravljenim strokovnim izpitom udeležujem strokovnih izpopolnjevanj s praktičnimi vsebinami?
Poklic fizioterapevt/fizioterapevtka je reguliran poklic, prav tako pa je regulirano izobraževanje in usposabljanje, in sicer:
- z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (ZZDej),
- s Programom pripravništva in strokovnega izpita za poklic diplomirani fizioterapevt/fizioterapevtka (Uradni list RS, št. 35/04 in 64/17 – ZZDej-K),
- s Pravilnikom o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 76/22)),
- z Odredbo o seznamu poklicev za zdravstveno dejavnost (Uradni list RS, št. 111/22).
Iz navedenih pravnih aktov sledi, da posameznik pridobi poklic fizioterapevt/fizioterapevtka po tem, ko je uspešno zaključil dodiplomsko izobraževanje študijskega programa fizioterapije (pridobil vsaj višjo oz. visokošolsko izobrazbo), opravil pripravništvo in uspešno opravil strokovni izpit (nato pa se vpisal v Register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti pri MZ). V 1. odstavku 64. člena ZZDej je izrecno določeno, da smejo zdravstveni delavci (velja tudi za fizioterapevte) samostojno opravljati delo v zdravstveni dejavosti po končani pripravniški dobi, opravljenem strokovnem izpitu in vpisu v register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti. Na podlagi tako izpolnjenih pogojev lahko fizioterapevt/fizioterapevtka na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti ter v zdraviliščih izvaja oblike poklicne dejavnosti glede na pridobljene kompetence, ki so zapisane v Odredbi o seznamu poklicev za zdravstveno dejavnost. Za izvajanje dodatnih fizioterapevtskih storitev (izven teh kompetenc, zapisanih v Odredbi) mora fizioterapevt/fizioterapevtka opraviti še ustrezna dodatna izpopolnjevanja oziroma usposabljanja, in to po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu (potem, ko že pridobi poklic fizioterapevt/fizioterapevtka).
V zakonodaji sicer ni nobene podlage, da se pristop na posamezna strokovna izpopolnjevanja prepove oziroma onemogoči tistim, ki so za to zainteresirani (lahko pa se posamezni organizator odloči, da to stori). Vendar pa morajo biti vsi taki zainteresirani, ki ne izpolnjujejo pogojev, seznanjeni s posledicami, da v primeru, da ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, torej nimajo pridobljenega poklica fizioterapevt/fizioterapevtka, ne morejo pridobiti potrdila o udeležbi na strokovnem izpopolnjevanju. V kolikor organizator potrdilo takemu posamezniku izda, sam prevzema krivdo in odgovornost za vse nepravilnosti in posledice, ki bi nastale z neupoštevanjem tega. Vendar pa to potrdilo posamezniku, ki nima pridobljenega poklica fizioterapevt/fizioterapevtka, ne podeljuje kompetenc za izvajanje naučenih postopkov/storitev (posameznik teh postopkov/storitev ne sme izvajati).
V zvezi s tem je tudi RSK za FT na 47. seji sprejel sklep (sklep 2), ki ga moramo upoštevati vsi izvajalci fizioterapevtske dejavnosti in organizatorji strokovnih izpopolnjevanj v Republiki Sloveniji.
To pomeni, da četudi posameznik opravi dodatna strokovna izpopolnjevanja za opravljanje različnih vrst fizioterapevtskih storitev pred opravljenim strokovnim izpitom in pridobi certifikat, teh storitev ne sme opravljati. Posledično to tudi pomeni, da je ta certifikat neveljaven oziroma posamezniku ne podeljuje kompetenc in dovoljenja za opravljanje teh storitev. Enako velja tudi v primeru, da strokovna izpopolnjevanja opravi (ali delno opravi) pred opravljenim strokovnim izpitom, certifikat pa pridobi po tem.
8. Izgubil sem potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu. Kam se lahko obrnem za pomoč?
Za izdajo duplikata o opravljenem strokovnem izpitu se obrnite na Ministrstvo za zdravje. V sami prošnji navedite čim več podatkov (ime, priimek (dekliški priimek), datum rojstva, približna letnica opravljanja strokovnega izpita).
9. Fizioterapevti se moramo stalno poklicno izpopolnjevati. Katere so obvezne vsebine, ki jih moramo opraviti?
Strokovno izpopolnjevanje obsega stalno, neprekinjeno in sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje teoretičnih in praktičnih znanj delavca, potrebnih za uspešno opravljanje poklicnih dejavnosti (kompetence) in nalog, glede na vrsto dela, ki ga opravlja.
Strokovno izpopolnjevanje, poleg vsebin iz ožjega strokovnega področja, na katerem delavec opravlja svoje delo, obsega naslednje obvezne vsebine:
- zakonodaja s področja zdravstva in poklicno etiko v obsegu 6 ur,
- temeljni postopki oživljanja v obsegu 6 ur,
- kakovost in varnost v zdravstvu v obsegu 6 ur.
Fizioterapevti se iz vsebin iz prejšnjega odstavka izpopolnjujejo najmanj enkrat v sedmih letih.
Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev
Kot stalni poklicni razvoj (strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev) se štejejo zgolj tista strokovna izpopolnjevanja, ki se jih je fizioterapevt udeležil PO opravljenem strokovnem izpitu.
10. Fizioterapevti se moramo stalno poklicno izpopolnjevati. Koliko ur/dni strokovnih izpopolnjevanj iz ožjega strokovnega področja, na katerem opravljam svoje delo, moram opraviti letno?
Strokovno izpopolnjevanje obsega stalno, neprekinjeno in sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje teoretičnih in praktičnih znanj delavca, potrebnih za uspešno opravljanje poklicnih dejavnosti (kompetence) in nalog, glede na vrsto dela, ki ga opravlja.
Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev določa v 5. členu:
- delavci z univerzitetno in visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta,
- delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 7 dni na leto oziroma najmanj 21 dni na vsaka tri leta,
- delavci s srednjo strokovno izobrazbo in srednjo poklicno izobrazbo najmanj 5 dni na leto oziroma najmanj 15 dni na vsaka tri leta.
- praktično delo na drugem delovnem mestu v zdravstvenem zavodu, pri zasebnem zdravstvenem delavcu ali pri drugih pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), na katerem delavec lahko pridobi nova znanja in spretnosti oziroma lahko razširi in poglobi svoje strokovno znanje,
- udeležba na strokovnem srečanju (aktivna in pasivna, doma in v tujini, npr. tečaji, seminarji, kongresi, simpoziji, strokovna srečanja, učne delavnice, e-izobraževanje),
- objava strokovnega članka v strokovni literaturi doma ali v tujini (npr. v reviji, zborniku, knjigi ali monografiji) in recenzije strokovnih in znanstveno-raziskovalnih publikacij (slovenskih in tujih),
- izpopolnjevanje pri delodajalcu.
Udeležbo na strokovnih izpopolnjevanjih je potrebno dokazati z ustreznim potrdilom o udeležbi, iz katerega je razvidno, kdo je organizator in kdo je izvajalec strokovnega izpopolnjevanja, priložiti pa je potrebno tudi program, iz katerega je razvidno trajanje strokovnega izpopolnjevanja (obseg).
Kot stalni poklicni razvoj (strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev) se štejejo zgolj tista strokovna izpopolnjevanja, ki se jih je fizioterapevt udeležil PO opravljenem strokovnem izpitu.
11. Sem študent magistrskega študija in želim postati član Združenja fizioterapevtov. Ali zame velja študentska članarina?
Do znižane članarine v ZFS so upravičeni člani do 27 let, ki niso zaposleni (izjema je zaposlitev na delovnem mestu fizioterapevt pripravnik) in izpolnjujejo vsaj enega od kriterijev:
– so študenti študijskega programa fizioterapija, 1. stopnje,
– so študenti študijskega programa fizioterapija, 2. stopnje,
– so “mladi fizioterapevti” prvo leto po zaključku študija na 1. ali 2. stopnji.
12. Sem študent magistrskega/doktorskega študija fizioterapije, a nisem višji/diplomirani fizioterapevt. Ali lahko opravljam delo fizioterapevta?
Ne. Pogoj za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti je opravljeno pripravništvo in strokovni izpit za poklic fizioterapevt, česar pa ne morete opraviti, če nimate dokončanega dodiplomskega študija fizioterapije.
13. Kje lahko pridobim delovne izkušnje, ki so zahtevane za pridobitev dovoljenja za zasebno samostojno opravljanje fizioterapevtske dejavnosti, da lahko postanem odgovorni nosilec fizioterapevtske dejavnosti?
Zahtevane delovne izkušnje lahko pridobite, če ste kot fizioterapevt zaposleni v javni zdravstveni mreži ali pri fizioterapevtu zasebniku, ki je odgovorni nosilec fizioterapevtske dejavnosti (imate pogodbo o zaposlitvi).
14. Kje najdem aktualne informacije o izvajanju specialne fizioterapevtske obravnave?
Na spletnih straneh ZZZS so objavljene aktualne informacije o izvajalcih specialne fizioterapevtske obravnave.
Kriterije za izvajanje specialne fizioterapevtske obravnave določa Razširjeni strokovni kolegij za Fizioterapijo pri Ministrstvu za zdravje – aktualni kriteriji so na voljo TUKAJ.
